Zakaj bolniški stalež predstavlja velik izziv za delodajalce?

Se tudi vi srečujete s pomanjkanjem kadra, ki otežuje nemoten potek delovnega procesa, nato pa situacijo dodatno zaplete še povečano število bolniških odsotnosti, zaradi katerih postane doseganje zastavljenih ciljev še zahtevnejše?

V takšnih okoliščinah delodajalci pogosto posegajo po hitrih ukrepih za zmanjšanje bolniškega staleža, da bi omilili organizacijske in poslovne izpade.

Presoja upravičenosti bolniškega staleža

V pokoronskem obdobju se soočamo s povečanim deležem predvsem kratkotrajnega bolniškega staleža. Ko delodajalci podrobneje analizirajo podatke o odsotnosti zaposlenih, pogosto ugotovijo, da so kratkotrajne bolniške odsotnosti (1 do 3 dni) najpogostejše pred in po vikendu ter pred in po praznikih. Seveda to potem vzbuja sum, da morda prihaja do tako imenovanih zlorab bolniškega staleža.

Zlorabe staleža, da ali ne?

Tudi detektivske agencije v zadnjih letih pogosteje odkrivajo kršitve zlorab bolniškega staleža, zato so delodajalci seveda upravičeno zaskrbljeni. Še en indikator, ki to potrjuje, pa je upad kratkotrajnih bolniških odsotnosti v primeru pogostejših kontrol bolniške odsotnosti in pri izvajanju nadzorov, kjer obstaja sum na zlorabo. Podjetja, ki uporabljajo te prijeme, ugotavljajo, da se po uvedbi kontrole in nadzora zgodi upad kratkotrajnih odsotnosti, ki jih pogosto poimenujemo kar »vikend« bolniške.

Vendar delodajalci tudi v primeru kontrol in nadzora niso povsem uspešni, saj pogosto za hitro izvedbo kontrole v preteklosti niso prejeli režima gibanja sodelavca, da bi potem lahko presojali, ali je zaposleni dosledno spoštoval navodila zdravnika ali ne.

S spremembo zakonodaje in z obveznostjo obveščanja delodajalca s strani zdravnika že ob začetku odprtja bolniškega staleža, bo delodajalec lažje presojal, ali zaposleni dejansko spoštuje navodila. Zato sprememba, ki se je zgodila konec leta 2025, prinaša določne koristi tudi za delodajalce. Seveda moramo še počakati, da bo vzpostavljena tehnološka podpora, ki bo v nadaljevanju omogočala pravočasno obveščanje delodajalcev o nastopu bolniške odsotnosti in o režimu gibanja.

Ker je po novih pravilih za zapustitev države treba pridobiti odločbo imenovanega zdravnika s strani ZZZS, lahko predvidevamo, da bo tudi v tej smeri manj zlorab, ko so zaposleni svoj bolniški stalež preživljali v tujini, pogosto kar v obliki dopusta. Po moji oceni so spremenjena pravila pomemben korak k lažjemu obvladovanju zlorab bolniškega staleža, vendar ta pravila ne smejo ostati zapisana zgolj na papirju, ampak bo treba v ozadju dejansko izvajati kontrole.

Danes delodajalci, ki so začeli z uvajanjem striktnih kontrol bolniške odsotnosti, ugotavljajo manj tako imenovanih »vikend« bolnišk. Zato predlagam delodajalcem, da za ta namen sprejmete Pravilnik o izvajanju kontrole in nadzoru v času bolniške odsotnosti.

V pravilniku pa jasno opredelite:

• pravila obveščanja delodajalca v primeru nastopa bolniške odsotnosti, da bo delodajalec lahko pravočasno prilagodil delovni proces oziroma zagotovil nadomeščanje;
• odgovornosti nadrejenega v primeru zaznanega suma kršitve bolniške odsotnosti pri delavcu;
• odgovornosti delavca za izdajo bolniških listov ob koncu meseca;
• komunikacijska pravila v času trajanja bolniške odsotnosti, s poudarkom obveščanja v primeru morebitnih sprememb bolniške odsotnosti ali v primeru dodatnih aktivnosti za podaljšanje bolniške odsotnosti;
• odgovornosti delavca glede dogovora z delodajalcem ob izteku bolniške odsotnosti po odločbi imenovanega zdravnika/komisije, v kolikor je bil podan predlog za podaljšanje in podaljšanje ni bilo odobreno – pomembno se je dogovoriti, kako obravnavati odsotne dneve do prejema nove negativne odločbe;
• jasno zapišite način izvajanja kontrol in nadzora s strani delodajalca ter
• katerih sankcij je zaposleni lahko deležen v primeru odkrite zlorabe bolniškega staleža.

Seveda pravilnik opredeljuje zgolj pravila, za katera pa moramo poskrbeti, da bodo zaživela v praksi.

Vendar na koncu boste delodajalci ugotovili, da je, kljub izvedenim kontrolam in nadzorom ter jasno sprejetim pravilom, delež bolniškega staleža še zmeraj visok. Zakaj? Zato ker je pretežni del bolniške odsotnosti pri delavcih upravičen. Z zgoraj zapisanimi ukrepi smo obvladovali le manjši delež bolniške odsotnosti, je pa vsekakor ključen za vzpostavitev pozitivnega delovnega okolja in korektnega odnosa do ostalih delavcev, ki bolniške odsotnosti ne izkoriščajo.

Upravičen bolniški stalež

Ker pa je v podjetjih še zmeraj večji del bolniške odsotnosti upravičen, je to izjemno velik izziv za delodajalca. Zato predlagam, da si delodajalci pridobite podrobne podatke o bolniški odsotnosti od NIJZ, kjer boste jasno seznanjeni, na podlagi katerih razlogov so delavci odsotni.

• Če pogledamo podatek za Slovenijo, ugotavljamo, da so ključni razlog mišično skeletna obolenja in obolenja vezivnega tkiva, ki so pogostejša pri starejših delavcih. Razlogi za nastop teh obolenj so lahko tudi povezani z delovnimi pogoji, posebej ko gre za fizično težko delo, ko gre za ponavljajoče se gibe ali pa tudi za prekomerno sedenje.
• Velik del bolniške odsotnosti zapade tudi na poškodbe pri delu in izven dela ter zastrupitve, kjer pa je več poškodb izven dela.
• Sledijo infekcijske in parazitarne bolezni, kje je veliko število primerov bolniške odsotnosti, vendar ti pretežno trajajo krajši čas.
• Četrto mesto v Sloveniji zasedejo duševno vedenjske motnje, ki so v zadnjem desetletju v občutnem porastu, pa tudi povprečna odsotnost iz tega razloga se povečuje, danes nekaj manj kot povprečno 60 dni na primer posamezne odsotnosti.
• Velik izziv pa predstavljajo neoplazme, kjer gre za resnejša obolenja s pogosto dolgotrajno odsotnostjo.

Izpostaviti je treba, da se podatki po regijah precej razlikujejo. Z največ izzivi lahko izpostavimo Pomursko regijo in z najmanj izzivi Osrednjeslovensko. Dejanski razlogi upravičenega bolniškega staleža pa so za marsikaterega delodajalca »kislo jabolko«, v katero ne želijo ugrizniti. Namreč tukaj morate z ukrepi naslavljati dejanske izzive v organizaciji. Vendar treba je izpostaviti, da v takih situacijah ni mogoče pričakovati hitrih rezultatov zmanjšanja bolniške odsotnosti, ampak gre bolj za tek na dolge proge. So pa to ključni ukrepi, ki vam bodo delež bolniškega staleža pomagali obvladovati v prihodnje. In tukaj ima pomembno vlogo skrbno načrtovanje aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu.

Promocija zdravja kot ključ do učinkovitega obvladovanja bolniških odsotnosti

Sama ugotavljam, da večina delodajalcev planira in izvaja aktivnosti promocije zdravja, kar je tudi zakonsko obvezno, vendar so pogosto te aktivnosti zelo splošne in ne naslavljajo dejanskih izzivov delodajalca. Ciljno usmerjena promocija zdravja je ključ do bolj zdravih sodelavcev. Moramo pa se zavedati, da je pri zaposlenih že določeno zatečeno zdravstveno stanje, ki ga verjetno ne bo mogoče odpraviti z nekaj aktivnostmi promocije zdravja, je pa treba na te aktivnosti gledati dolgoročno.

Delodajalci pa ste dolžni občasno prevetriti tudi svoje delovne procese in morebitne težke fizične naloge nadomestiti s tehnologijo, če je to seveda mogoče. To je bila tudi obveznost po Pravilniku o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.

Vloga vodij pri ustvarjanju motivacijskega delovnega okolja

Tudi vodje so ključni, da je naše delovno okolje prijazno zaposlenim, da so odnosi dobri ter da so ljudje medsebojno povezani in pripravljeni pomagati drug drugemu. Če pa je naše delovno okolje prežeto z nerešenimi konflikti, slabimi odnosi, nezadostno komunikacijo, potem pa je bolniška odsotnost pogosto beg pred toksičnim okoljem. In ključ obvladovanja bolniškega staleža je vsekakor tudi v vzpostavitvi delovnega okolja brez psihosocialnih dejavnikov tveganja. V takih primerih pa mora delodajalec odkrivati take izzive denimo preko anonimnih anket, pogosto pa jih zaznajo tudi preko letnih razgovorov. Neaktivnost delodajalca v takih situacijah lahko pomeni visok delež bolniške odsotnosti tudi v prihodnje.

Organizacija dela

Danes pogosto slišimo, da zaradi pomanjkanja delovne sile obstoječi zaposleni pač delajo več. Pomembno je namreč doseči zastavljene cilje. Ampak kako dolgo? Ko so ljudje zaradi prekomernega dela preutrujeni, ko zaradi natrpanih urnikov premalo časa preživijo z družinskimi člani, tudi v takih situacijah je potem bolniški stalež zanje morda le ena izmed rešitev. Teh oblik bolniške odsotnosti ne bo dovolj omejevati zgolj z nadzori in kontrolami, ampak bo treba vpeljati konkretne rešitve v organizaciji dela. V nasprotnem primeru je to začaran krog, kjer je z leta v leto več bolniške odsotnosti zaradi izčrpanosti. To pa pogosto vodi tudi do delovnih nezgod.

Prezentizem preteklih let

V preteklih letih je pri delodajalcih pogosto prihajalo do zdravstvenega prezentima, kjer so delodajalci spodbujali zaposlene, da se čim prej vrnejo z bolniške odsotnosti nazaj v delovno okolje, čeprav še morda v celoti niso okrevali po bolezni ali poškodbi. Ne-okrevani zaposleni ne morejo biti enako produktivni kot zdravi sodelavci. Raziskave pa tudi kažejo, da ti delavci potem v poznejših letih pogosteje zbolijo in tudi potrebujejo več časa za okrevanje v primeru manj zahtevnih bolezni, kot so infekcijske bolezni. Čeprav si neradi priznamo, ampak tudi zaradi prezentizma preteklih let imajo določeni delodajalci danes visoke deleže bolniške odsotnosti. Lahko bi rekli, da plačujejo obresti prezentizma.

Za uspešno dolgoročno obvladovanje tveganj bolniškega staleža je prav tako ključno prepoznavanje dejavnikov prezentizma v delovnem okolju in v sprejemu ustreznih ukrepov za njihovo odpravo.

Uspešno obvladovanje bolniške odsotnosti je izjemno kompleksno. Večina ukrepov ne daje hitrih rezultatov, so pa ključni, da bomo v prihodnjih letih upočasnili rast bolniške odsotnosti predvsem v primeru upravičenih razlogov. Zato naj bo fokus v poglobljenih analizah, jasno opredeljenih izzivih in v ukrepih, ki celovito naslavljajo prepoznane razloge povečanega bolniškega staleža.

Andreja Samec Koderman, Andreja Consulting d.o.o.