Izraz študentsko delo zajema začasno in občasno delo dijakov ter študentov. Čeprav je to ena najpogostejših oblik dela med mladimi, se pri njem priznava le pokojninska, ne pa tudi delovna doba.
Pred začetkom dela mora delodajalec poskrbeti za več kot napotnico
Študentje in dijaki (v nadaljevanju študentje) s podjetjem ne sklepajo pogodbe, zadostuje izdana študentska napotnica. Delodajalec mora študenta, preden začne opravljati delo, napotiti na predhodni zdravniški pregled na medicino dela in ga usposobiti za varno opravljanje dela. Prav tako mu mora zagotoviti vsa potrebna zaščitna delovna sredstva. Vse te obveznosti veljajo za delodajalca na glede na to, koliko časa bo študent delo opravljal – tudi če ga bo opravljal le en dan.
Tudi študentje imajo pravico do odmorov in počitka
Pri študentskem delu mora delodajalec prav tako spoštovati pravila o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter o odškodninski odgovornosti (211. člen ZDR-1).
Študent torej ne sme delati dlje kot 12 oziroma 13 ur dnevno, saj mora imeti med dvema zaporednima delovnima dnevoma vsaj 11 oziroma 12 ur počitka. Odvisno je od tega, ali je njegov delovni čas razporejen enakomerno ali neenakomerno. Imeti mora tudi 24-urni tedenski počitek. Delodajalec mora za študenta voditi tudi dnevno evidenco o izrabi delovnega časa (prihod, odhod in odmor med delovnim časom).
Študentsko delo ni namenjeno vsakodnevnemu delu brez omejitev
Nikakor pa to ne pomeni, da lahko študent dela vsak dan ves dan. Študentsko delo je začasno in občasno delo. Je že res, da zakonodaja ne določa, kdaj je delo začasno in kdaj občasno.
Začasno delo je praviloma delo, ki traja določen, omejen čas, na primer med šolskimi počitnicami, občasno delo pa delo, ki se izvaja po potrebi in ni stalno. Pri študentskem delu ni predpisano točno število ur na mesec ali leto. Je pa takšna omejitev na primer pri upokojenskem delu.
Ko študent opravlja delo zaposlenega, so meje presežene
Začasnost oziroma občasnost dela dijakov in študentov je bistven razlikovalni znak v razmerju do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju. ZDR-1 v drugem odstavku 13. člena v primeru obstoja elementov delovnega razmerja, ki so prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, nepretrgano delo, delo za plačilo, opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, razen če tako določa zakon.
Kršenje te prepovedi ZDR-1 sankcionira kot prekršek. Inšpektor za delo lahko celo prepove nadaljnje opravljanje takega dela. Študent pa lahko delodajalca toži tudi za pet let nazaj na priznanje obstoja delovnega razmerja, ker so obstajali elementi delovnega razmerja.
Najbolj znani spori so bili v primeru stevardes, reševalcev iz vode, novinarjev, natakarjev in podobno. Vsem sporom je bilo skupno to, da so študentje delo opravljali kot redno zaposleni – prišli so na delo vsak dan, delali po osem ur, javljali svoje odsotnosti (bolniško), se dogovarjali za dopust in podobno.
Zato za delodajalca študentsko delo ni 100 % varna oblika »zaposlovanja«. Varna in zakonita je le v primeru, da jo delodajalec izvaja v zakonskih okvirih.
Mag. Nina Scortegagna Kavčnik
