Za sezonsko delo je značilno, da se opravlja le v določenem delu leta in za omejen čas. Med najpogostejša sezonska dela spadajo obiranje sadja in zelenjave, delo na bazenih, smučiščih ter v lokalih s terasami.
Sezonsko delo je mogoče opravljati na različne načine. Katera oblika je primerna in zakonita, je odvisno predvsem od vrste dela ter statusa osebe, ki ga bo opravljala.
Pogodba za določen čas
Eden od zakonitih razlogov za sklenitev pogodbe za določen čas je tudi opravljanje sezonskega dela. ZDR-1 tega pojma časovno ne določa, vendar je iz pomena razvidno, da gre za delo, ki traja le v sezoni, to je v določenem delu leta. Pri razlagi izraza je lahko v oporo tudi določba 28/1 ZZSDT, da se sezonsko delo lahko opravlja v kmetijstvu ali gozdarstvu in je neločljivo povezano s sezono, v kateri je za posamezno dejavnost značilen izrazito povečan obseg potrebe po delavcih. Okoliščina, da je opredelitev omejena le na dejavnost kmetijstva in gozdarstva, ne pomeni, da je sezonsko delo v smislu določbe ZDR-1 omejeno le na ti dejavnosti.
Sezonsko delo torej pomeni znatno povečan obseg potrebe po delavcih, kar ne izključuje možnosti, da se določeno delo opravlja tudi zunaj sezone, v sezoni pa zaradi posebnosti te dejavnosti nastane potreba po povečanem obsegu tega dela.
Sezonsko delo v kmetijstvu
Začasno ali občasno delo v kmetijstvu je oblika dela, za katero je neposredno glede na vegetacijo, sezono oziroma naravo dela za kmetijske panoge sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo, značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili.
Naročnik dela je lahko nosilec ali član kmetijskega gospodarstva, vpisan v Register kmetijskih gospodarstev, za katerega bo izvajalec opravljal določena dela na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu.
Naročnik in izvajalec morata skleniti pogodbo civilnega prava, ki mora vsebovati tudi določene obvezne sestavine. Začasno ali občasno delo v kmetijstvu se lahko na posameznem kmetijskem gospodarstvu opravlja največ 120 dni v enem koledarskem letu, pri čemer je delo lahko organizirano neprekinjeno ali s prekinitvami. Naročnik lahko za isto časovno obdobje sklene pogodbo z več izvajalci.
Izvajalec pa lahko začasno ali občasno delo v kmetijstvu opravlja največ 90 dni v enem koledarskem letu, pri čemer je delo lahko organizirano neprekinjeno ali s prekinitvami. Opravljajo ga lahko tudi tujci. Izvajalec lahko delo opravlja pri več naročnikih hkrati, vendar skupni obseg dela ne sme presegati omejitev glede delovnega časa, odmorov in počitkov, kot jih določa ZDR-1. Tudi pri tej obliki dela je predpisana najnižja urna postavka, ki je trenutno 8,52 EUR bruto. Glede delovnega časa, odmorov, počitkov ter varnosti in zdravja pri delu velja enako kot pri upokojenskem delu.
Delo upokojencev v času sezone
Sezonsko delo lahko opravljajo tudi vsi tisti upokojenci, ki izpolnjujejo pogoje za sklenitev pogodbe o opravljanju začasnega in občasnega dela upokojencev. Pri tem delu seveda velja nekaj omejitev, in sicer, da upokojenec ne sme opraviti več kot 85 ur na mesec, izjemoma trikrat letno do 125, vendar v nobenem primeru ne več kot 1.020 ur na leto. Predpisana je tudi najnižja urna postavka, ki je trenutno 8,52 EUR bruto.
Opravljanje dela po upokojenski pogodbi predstavlja možnost opravljanja del v primerih, ko pogodb civilnega prava ni dopustno sklepati, ker delo za naročnika vsebuje elemente delovnega razmerja; to je prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, osebno in nepretrgano opravljanje dela za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Pri upokojenski pogodbi je najpomembnejše, da delo, v nasprotju s podjemno, avtorsko oziroma drugo pogodbo civilnega prava, lahko vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja.
Ne smemo pa pozabiti, da tudi pri upokojenski pogodbi veljajo pravila ZDR-1 o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, o delovnem času, odmorih in počitkih ter o odškodninski odgovornosti. Upokojenec pa mora imeti tudi opravljen predhodni zdravniški pregled na medicini dela in biti usposobljen za varno opravljanje dela ter imeti vso potrebno zaščitno opremo. Enako kot redno zaposleni delavci.
Delo dijakov in študentov
Pogosto si delodajalci pri višku sezon pomagajo tudi s študentskim in dijaškim delom. Tudi pri tej obliki dela gre za začasno in občasno delo in ne za stalno obliko opravljanja dela, zato ne smejo obstajati elementi delovnega razmerja.
Tudi pri študentskem delu je predpisana najnižja urna postavka, ki je trenutno 8,98 EUR bruto. Glede delovnega časa, odmorov, počitkov ter varnosti in zdravja pri delu velja enako kot pri upokojenskem delu.
Podjemna pogodba za sezonsko delo
Veliko je povpraševanja po podjemni pogodbi tudi za opravljanje sezonskega dela. Pri tem pa je treba vedeti, da podjemnik pri podjemni pogodbi ni podrejen naročniku tako kot delavec v delovnem razmerju delodajalcu, ampak naročilo izpolni samostojno. Če takšno delo vsebuje elemente delovnega razmerja, kar je pri sezonskem delu pogosto, se lahko delodajalcu v okviru inšpekcijskega postopka naloži, da z izvajalcem sklene delovno razmerje za nedoločen čas.
Delo s samostojnim podjetnikom
Glede sodelovanja za opravljanje sezonskega dela s samostojnim podjetnikom obstajajo enaka tveganja kot pri podjemni pogodbi. Velja namreč, da če obstajajo elementi delovnega razmerja, taka oblika sodelovanja ni zakonita.
Kdaj pride v poštev osebno dopolnilno delo?
Osebno dopolnilno delo lahko opravlja posameznik, ki je brezposeln, zaposlen ali upokojenec, ki je priglašen pri AJPES, kot oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo in ima za obdobje, v katerem opravlja tako delo, plačano vrednotnico iz tega naslova.
V okviru osebnega dopolnilnega dela lahko izvajalec izvaja občasno pomoč pri kmetijskih delih (prva skupina del) ter nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča v njihovi osnovni obliki (druga skupina del).
Letni prihodek izvajalca ne sme biti višji od 9.156,12 EUR, pri čemer v posameznem polletju koledarskega leta ne sme presegati 4.578,06 EUR (tri neto mesečne povprečne plače iz preteklega leta v polletnem obdobju).
Mag. Nina Scortegagna Kavčnik
